Iz naše zgodovine
ANA KAVČIČ, Tako je bilo
12. oktobra 1919 je na ustanovnem občnem zboru nastalo Sokolsko društvo Studenci. Za starosto so izvolili takratnega ravnatelja osnovne šole, neumornega kulturnika, športnika in izrednega domoljuba, pobudnika ustanovitve, Toneta Hrena. Prvi načelnik je postal mladi učitelj Ciril Hočevar, ki je do svoje smrti 1974. leta zagnano deloval v društvu še kot organizator sokolskega dramskega oz. operetnega in predvsem lutkovnega odra, knjižnice in športnega ter zabavnega življenja.
Zgodovino povojnih Studencev so skupaj z nadučiteljem Hrenom in družino Hočevar pisali še slikar Maks Kavčič, skladatelj Radovan Gobec, dramski igralec Jože Mlakar, brata Tone in Nandi Kavčič, prvi tekmovalec in gospodar društva, drugi pa priznani športni pedagog – oba tudi častna člana društva, pa učitelj Joško Škilan, in brata Pero in Tone Cestnik, Oto Vokač, pedagog Ernest Vranc in še mnogi drugi. Lahko rečemo, da so s tem, ko so odkupili poslopja Schulwereina in Turnwereina ter ju spremenili v sokolski dom, naredili Studence spet slovenske.
Sto petdeset članov je štelo društvo leta 1920, pred obnovljenimi prostori je bila na telovadišču prva akademija. Pripravili so jo člani, članice in naraščajniki. Najboljši prikazi vadbe so bili po nedeljski maši. Še Leon Štukelj in Tošo Primožič, udeleženca olimpijad, sta mnogokrat izvajala svoje vaje. Poleg gimnastike in splošne telesne vzgoje so v društvu gojili turno in alpsko smučanje (zato najeta koča na Glažuti), košarko, atletiko odbojko in šah. Prirejali so izlete in hodili v gore. Poleti so taborili ob jezerih in ob morju. 1935. leta je imelo društvo sto trideset članov in članic, sto osemnajst naraščajnikov in dvesto tri dece. Člani društva so predstavljali več kot dvajset procentov prebivalstva Studencev. Nič čudnega, saj so požrtvovalni člani dogradili dom, naredili dvorano z odrom in zunanja igrišča, na katerih se je zbralo tudi tisoč ljudi. V sokolskem domu so imeli tamburaški in operetni orkester: pravijo, da so bili najuspešnejši gledališki diletanti v Sloveniji, če odmislimo Ruški oder in Šentjakobsko gledališče.
Telovadci so gostovali vse do Prage.
Druga svetovna vojna je razredčila sokolske vrste, uničila premoženje, po vojni pa so se preživeli znova zagrizli v obnovo – uspeli so in nastalo je društvo Partizan Studenci. Na odru so kakšnih dvajset let nastopali mladi, vzgojili pa smo več tekmovalcev v gimnastiki, ki so osvajali tudi državne naslove. V FLRJ in SFRJ. Dobili smo vsa možna državna in republiška priznanja, kljub temu da je postal sokolski dom premajhen, zastarel in sodobnemu prometu odveč.
Partizan Studenci se je preimenoval v Športno društvo Studenci – junija leta 2001 so dom v Sokolski ulici podrli ( zdaj je tam krožišče) in postavili smo nov dom na Poljanah 20.