- Na Poljanah 20, 2000 Maribor
- info@sd-studenci.com
12. oktobra 1919 je bilo na Studencih, takratnem mariborskem predmestju, ustanovljeno Sokolsko društvo. Po vzoru čeških sokolskih društev, prvo je bilo ustanovljeno v Pragi leta 1863, je proti koncu 19. stoletja postalo politično prepoznavno sokolsko gibanje. Njegovi člani so bili ideološko opredeljeni kot člani vsenarodne nadstrankarske svobodomiselne organizacije. Sokolska ideja je spodbujala narodno in kulturno zavest ter člane vzgajala k disciplini telesa in duha. V času Avstro-Ogrske monarhije je bilo sokolstvo zelo pomembno gibalo v povezovanju slovanskih narodov, po 1. svetovni vojni pa so se v njem združevali mnogi športniki. Bogata sokolska dediščina priča o tem, da so vse jugoslovanske olimpijske kolajne do 2. svetovne vojne bile iz sokolskih vrst. V olimpijskih vrstah 1924-1936 sta nastopila le dva telovadca, ki nista prihajala iz sokolskih društev.
Začetniki sokolstva na Studencih so bili slovenski učitelji, med njimi nadučitelj Tone Hren, kasnejši prvi starosta, in Ciril Hočevar, prvi načelnik kasnejšega Sokola. Ciril Hočevar je leta 1923 izdal Sokolski katekizem, drobno knjižico z navodili članom. Novoustanovljeno društvo je na Sokolski ulici kupilo dom z vrtcem in telovadnico, ki je bil v lasti nemškega društva Schulverein. Članstvo se je sprva udeleževalo telovadnih nastopov, odrskih prireditev, družabnih prireditev ter drugih aktivnosti. Sodelovali so na tako imenovanih sokolskih zletih.
Po ustanovitvi je članstvo poleg orodne telovadbe gojilo atletiko, smučanje, košarko, odbojko, pa tudi druge zvrsti telesnih vaj in iger. V času do II. svetovne vojne je bilo društvo aktivno še zlasti na kulturno-prosvetnem, družabnem in posebej na političnem področju. V kraju, kjer je preveval nemški duh, je bilo društvo pomemben nosilec naprednih narodno zavednih in svobodoljubnih idej ter neizprosen borec proti ponemčevanju. Že leta 1921 je bila ustanovljena dramska sekcija, ki je aktivno delovala vse do leta 1941. Na odru se je zvrstilo sto štiriinštirideset gledaliških iger, dram, burk in celo operet. Velikemu odru se je kmalu pridružil lutkovni oder, ki se je tik pred vojno že pripravljal na stoto predstavo. Že v prvem letu obstoja je društvo uredilo strokovno knjižnico, ki je služila kot pomoč vaditeljem pri njihovem nadaljnjem usposabljanju. Tej se je kmalu pridružila Sokolska ljudska knjižnica. Pred začetkom druge svetovne vojne je imelo Sokolsko društvo Studenci 450 članov.
V 60-letnem obstoju in delovanju društva je bilo strokovno delo usmerjeno na splošno telesno vzgojno in športno gimnastiko, v zadnjem obdobju, še zlasti po sprejetju »portoroških sklepov« leta 1976 pa so poln razmah doživljali športna rekreacija, številne množične športno-rekreativne dejavnosti, izletništvo in taborjenje. Samo strokovno delo v društvu je potekalo skozi vsakodnevno kontinuirano vadbo štirih sekcij, nadaljnji cilj pa je bil, organizirati telesnokulturne aktivnosti tako, da bi potrebe po telesni vzgoji lahko zadovoljeval najširši krog prebivalcev. Osemdeseta in devetdeseta leta so minila v znamenju aktivnega delovanja na področju rekreativnega in tekmovalnega športa, kamor so bile vključene vse generacije Studenčanov in drugih, ki so delovali v društvu. Nastopila je generacija danes aktivnih članov, ki je v naslednjih letih prevzela delovanje društva in se soočila s številnimi izzivi v iskanju nadomestnih prostorov, predvsem pa je nadaljevala izročilo ustanoviteljev v vzgoji mladih športnikov.
Po osamosvojitvi leta 1991 se je društvo znova preimenovalo, njegov razvoj pa so zaznamovale nove aktivnosti. Pokazale so se vse večje potrebe po športnih objektih oziroma telovadnicah. Stari Sokolski dom s svojimi skromnimi telovadnimi površinami, ki so do sredine prejšnjega stoletja zadoščale za društvene potrebe in potrebe studenških osnovnih šol, je postal pretesen za vse večje povpraševanje po telovadnih prostorih. Studenška osnovna šola je sicer dobila svojo telovadnico, vendar so izpraznjene kapacitete doma takoj zapolnile Srednja lesarska šola, Srednja prometna šola in Univerza v Mariboru. Nova prometna ureditev pa je zahtevala zrušitev starega Sokolskega doma. Po izjemnih prizadevanjih mnogih članov je društvo zgradilo Športni dom Studenci, ki je bil slavnostno odprt jeseni 2002. Danes je dom Športnega društva Studenci center športne gimnastike, med drugim je tudi regijski center za športno gimnastiko, v njem pa ima svoje prostore v najemu tudi društvo Bodifit. Mnogo otrok, mladih in odraslih se v njem rekreira, nadarjenim in vztrajnim športnikom pa omogoča kvalitetne treninge gimnastike in vrhunske rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih. V društvo je danes včlanjenih skupaj okoli 400 članov, od tega okoli 300 otrok in 100 članov.
Društvo je za svoje strokovno delo in športne dosežke v zadnjih petdesetih letih prejelo številna priznanja, med katerimi navajamo najvidnejša:
Ob 50-letnici društva, leta 1969:
Ob 60-letnici, leta 1979:
V obdobju med 60- in 70-letnico (1979-1989):
V zadnjih 30 letih (1990-2018):
Priznanje Gimnastične zveze Slovenije za najuspešnejše društvo v množičnem programu 1991
Cizljeva plaketa tehnični ekipi za pripravo večjih gimnastičnih tekem 2012
Zlata plaketa Gimnastične zveze Slovenije 2012
V jubilejnem letu 2019:
Predsedstvo
Častni člani
Nadzorni odbor
Disciplinska komisija
Komisija za nagrade in priznanja